17. mednarodni festival znanosti
Na 17. Medn
arodnem festivalu znanosti letos v oktobru, ki je potekal v Cankarjevem domu v Ljubljani, so sodelovali tudi študentje Višje strokovne šole, Poslovno-komercialne šole Celje. Z raziskavo o varčni rabi virov so sodelovali v okviru tem pod geslom »Planetarni izzivi za danes in jutri«.
Na sliki sta dr. Dušan Petrač, dr. fizike, dolgoletni sodelavec Nase in študent Primož Krnc.
17. mednarodni festival znanosti
Na 17. Mednarodnem festivalu znanosti letos v oktobru, ki je potekal v Cankarjevem domu v Ljubljani, so sodelovali tudi študentje Višje strokovne šole, Poslovno-komercialne šole Celje. Z raziskavo o varčni rabi virov so sodelovali v okviru tem pod geslom »Planetarni izzivi za danes in jutri«.
Na sliki sta dr. Dušan Petrač, dr. fizike, dolgoletni sodelavec Nase in študent Primož Krnc.
S študenti Višje strokovne šole Celje smo za festival v mesecu maju izvedli raziskavo na populacijskem vzorcu 112 anketirancev. S pomočjo izsledkov raziskave smo prišli do nekaterih zanimivih ugotovitev. Osredotočili smo se na vodo, kot pomembno in omejeno dobrino. Živimo lahko tedne in tedne brez hrane, brez vode pa preživimo le nekaj dni. Voda igra pomembno vlogo v vsakdanjem življenju. V njej se kopamo, z njo si umivamo zobe, peremo naše perilo, umivamo posodo, kamione, kolesa in čolne. Pijemo jo, uporabljamo za kuhanje, v vodi plavamo, z njo zalivamo vrtove, peremo avtomobile. Za celotno človeštvo je pitne vode na razpolago manj kot odstotek.
Na kakšen način in za kaj vse uporabljajo to čedalje redkejšo dobrino naši anketiranci, so bila vprašanja, na katera smo želeli dobiti odgovore. V članku izpostavljamo problematiko razsipnega trošenja omenjene dobrine. Žal še vedno skoraj polovica anketirancev pomiva posodo ročno, čeprav na tak način porabimo 60 litrov vode, pri strojnem pa le 15 litrov. Največji delež anketiranih uporablja deževnico za zalivanje vrta, več kot tretjina vprašanih pa deževnice ne uporablja. Enak delež pusti vodo med umivanjem zob teči, kar pomeni, da v minuti mimo nas steče 13 litrov vode, kar je na letnem nivoju 4.745 litrov. Prav tako vprašani ne varčujejo z vodo pri prhanju, saj se najpogosteje prhajo 10 minut, priporočljiv čas 4 minute, se jih oprha le 20 odstotkov, čeprav bi na ta način prihranili kar 10.000 litrov vode letno. Nič varčnejši niso pri kopanju, saj se jih kar tretjina kopa vsak dan oziroma vsaj 2−3 krat tedensko.
Kot predstavniki mlade generacije smo tudi sami dodali svoj prispevek v obliki osveščanja študentov o prekomerni rabi omenjenih virov v obliki tablic z napisi: Ali veš, da je na razpolago manj kot odstotek pitne vode? Postani eko faca in varčuj z vodo! Vsaka kaplja šteje! Ko bo posekano zadnje drevo, zastrupljena zadnja reka, ulovljena zadnja riba,takrat bomo spoznali, da se denarja ne da jesti. Tablice smo namestili na vidna mesta na Višji strokovni šoli. K dodatnemu osveščanju pa smo prav gotovo prispevali tudi z nastopom na ljubljanskem festivalu znanosti.
Predavatelji na tem dogodku so bili tudi številne znane osebnosti, med drugim tudi mednarodno priznani fizik in eden vodilnih strokovnjakov ameriške vesoljske agencije Nasa, Dušan Petrač, ki je mentorici Andreji Rom in študentu Primožu Krncu izročil knjigo o avstronavtki Suniti L. Williams, ki je v vesolju preživela pol leta, ima rekord v najdaljšem neprekinjenem vesoljskem poletu med ženskami, po materi pa ima slovenske korenine.
Študentje so na tem festivalu pridobili dodatne izkušnje, sklenili nova poznanstva, porodile pa so se jim tudi že ideje za sodelovanje na naslednjem mednarodnem festivalu znanosti.
Andreja Rom, predavateljica
